Blog
Ogledalo brez filtrov - Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih
Na posebnem medijskem dogodku Ogledalo brez filtrov – Slovenke o letih, videzu in estetskih posegih, smo predstavili rezultate raziskave in spregovorili o tem, kako ženske po 35. letu doživljajo lepoto, staranje in estetsko medicino. Dogodek je bil oblikovan kot okrogla miza, ki je povezala štiri govorke iz različnih področij: dr. Nino Suvorov, specialistko plastične in estetske kirurgije ter ustanoviteljico Urbane Estetike; Janjo Božič Marolt, direktorico Inštituta Mediana; prof. dr. Evo Boštjančič, psihologinjo in predavateljico ter gledališko in filmsko igralko Ivo Krajnc Bagola. Vsaka izmed njih je prispevala svoj pogled na to, kako sodobne ženske razmišljajo o letih, videzu, morebitnih pritiskih družbe in naravni lepoti.
Raziskava je zajela 303 ženske v starosti med 35 in 60 let in razkrila pomemben premik v dojemanju lepote. Čeprav skoraj polovica vprašanih priznava, da še vedno občuti družbeni pritisk glede videza, večina hkrati izpostavlja, da lepoto danes razume kot preplet notranjega počutja, avtentičnosti in osebne moči. Kar 75 odstotkov žensk verjame, da je notranja lepota pomembnejša od zunanje, več kot polovica pa jih meni, da lepota pomeni predvsem poudarjanje lastne osebnosti in naravnih značilnosti. To kaže na premik od popolnosti k pristnosti – k temu, da si ženske želijo biti videti dobro, a ne “narejene”.
Kot je izpostavila dr. Nina Suvorov, je estetska medicina v Sloveniji v koraku s svetovnim trendom, kjer so nežne, neinvazivne terapije že nekaj časa v ospredju. “Estetski posegi niso več sinonim za pretiran, izumetničen videz. Sodobne tehnologije, kot so ultrazvok, radiofrekvenca, biostimulatorji in skin boosterji, omogočajo izjemno naravne rezultate – takšne, ki ohranjajo mimiko in individualne značilnosti obraza. Danes ženske ne iščejo spremembe svoje identitete, temveč subtilno harmonijo med zunanjostjo in notranjim počutjem,” je povedala.
Ta naravnanost k subtilnosti je bila ena ključnih rdečih niti dogodka. Igralka Iva Krajnc Bagola je z obiskovalci delila iskreno izkušnjo iz svojega poklica. “Za igralko je obrazna mimika orodje, s katerim pripovedujemo zgodbe. Zato je zame bistveno, da ga ohranim naravnega in gibljivega. Obenem pa v poklicih, kjer si nenehno izpostavljen kameram, pritiski niso zanemarljivi. Ključ je v tem, da negujemo svoj izraz, ne da ga spreminjamo,” je povedala. Njene besede so pri poslušalcih močno odzvanjale, saj so se dotaknile ravno tistega občutljivega ravnotežja, ki ga moderne ženske poskušajo ohranjati, želje po svežem videzu in potrebe po avtentičnosti.
Psihologinja prof. dr. Eva Boštjančič je ponudila širši pogled na psihološke vidike, ki ženske po 35. letu pogosto spremljajo. Opozorila je na razliko med kronološko starostjo in doživeto starostjo, in sicer dejstvom, da se mnoge ženske počutijo mlajše, kot v resnici so, medtem ko nam družbeni standardi pogosto sporočajo, da bi morale biti videti mladostno “za vsako ceno”. Ta preplet zunanjih pričakovanj in notranjega doživljanja pogosto vodi do pritiska, ki ga ženske ponotranjijo. “Zato se zgodi, da ženska reče: ‘Počutim se mlajšo, kot sem.’ To je poskus ohranjanja občutka lastne vrednosti v kulturi, ki mladosti pripisuje nesorazmerno vrednost,” je pojasnila.
Raziskava je tudi pokazala, da je zanimanje za estetske posege med Slovenkami visoko, obenem pa jih spremljajo jasni zadržki. Kar 28 odstotkov žensk je že preizkusilo kakšen estetski poseg, večinoma neinvazivne terapije – vendar kar osem od desetih še vedno izraža pomisleke, povezane z bolečino, strahom pred nenaravnim videzom in skrbjo ali bo rezultat res tak, kot si želijo. To jasno potrjuje pomembno vlogo strokovnih in etičnih izvajalcev. Raziskava namreč kaže, da ženske v Sloveniji daleč najbolj zaupajo plastičnim kirurgom, kar 83 odstotkov vprašanih bi najzahtevnejše posege zaupalo zdravniku z ustrezno specializacijo.
Poleg družbenih in psiholoških vidikov se je okrogla miza dotaknila tudi tehnoloških trendov. Ena najhitreje rastočih smeri estetske medicine je t. i. prejuvenation – proaktivna skrb za kožo še preden se pojavijo izraziti znaki staranja. Temelj tega pristopa je zavestno spodbujanje tvorbe kolagena, koncept, ki ga vse pogosteje opisujemo z izrazom collagen banking. Čeprav kar 72 odstotkov žensk ve, da je mogoče upočasniti izgubo kolagena, jih več kot polovica ne pozna načinov, kako to doseči. Prav zato so neinvazivne, bioregenerativne terapije, npr. ultrazvočne terapije, radiofrekvenca, microneedling, biostimulatorji in skin boosterji, danes v ospredju estetske medicine in postajajo ključna podpora ženskam v zrelih letih. V Urbani estetiki smo ponosni, da uvajamo najnaprednejše tehnologije, kot je Sofwave – ultrazvočna terapija, ki omogoča stimulacijo kolagena brez igel ali okrevanja, s subtilnimi, a vidnimi rezultati. Naša filozofija ostaja jasna: vsak pristop mora biti skladen z naravno strukturo obraza, spoštovati individualnost in okrepiti tisto, kar vsaka ženska že nosi v sebi.
Dogodek Ogledalo brez filtrov je presegel okvire zgolj medijske predstavitve. Postal je prostor pogovora, medsebojnega razumevanja in normalizacije tem, o katerih ženske še vedno premalokrat govorijo. Pokazal je, da sodobne ženske ne iščejo popolnosti, temveč ravnovesje med tem, kar čutimo, in tem, kar vidimo v ogledalu. Raziskava nam je dala jasen vpogled v to, kaj si Slovenke po 35. letu res želijo: varne posege, zanesljive informacije, strokoven pristop in naravne rezultate. In prav to je poslanstvo Urbane Estetike, pomagati ženskam, da z nežnimi, premišljenimi koraki poskrbijo za svojo kožo in samozavest, na način, ki je skladen s tem, kar so.
