Botulinum toksin oz. “botoks” je eden največjih in družbeno najbolje sprejetih napredkov na področju estetske medicine 20. stoletja. Ta nevrotoksin se znakom staranja zoperstavlja tako, da sprosti obrazne mišice, ki povzročajo gube.

Terapija z botoksom je izredno priljubljena po celem svetu in velja za najbolj učinkovito rešitev v boju proti gubam. Kljub razširjenosti pa še vedno obstaja več popolnoma neutemeljenih mitov o uporabi botoksa.

Mit št. 1: Botoks lahko uporabljamo na vseh področjih obraza.

Botoks se v estetski medicini uporablja le za zmanjševanje videza gub med obrvmi, okoli oči, na čelu, na nosu in na drugih področjih, ki jih določi estetski zdravnik. Za paciente, ki si želijo povrniti volumen obraza, polnejše ustnice ali spremeniti obliko obraza, je primerna terapija z dermalnimi polnili.

Mit št. 2: Botoks ima takojšen učinek.

Botoks deluje tako, da prepreči prenos živčnih signalov, ki po živcih potujejo do mišic. Posledica tega je sprostitev mišice in zgladitev površinskih gub. Običajno začne učinkovati v treh do petih dneh, končen učinek terapije pa je viden v 7 dneh. 

Mit št. 3: Ljudje, ki so telesno bolj aktivni, potrebujejo več enot botulinum toksina. 

Telesna aktivnost ne vpliva na količino botulinum toksina, ki ga boste potrebovali. Pomembnejši dejavniki, ki lahko vplivajo na količino botoksa, ki ga bo potrebno uporabiti za doseganje želenega rezultata, so jakost posameznih mišic, značilnosti obraza, genetika in dolgotrajna izpostavljenost soncu. 

Mit št. 4: Na botoks ne moremo postati odporni. 

Posamezniki lahko v izjemno redkih primerih postanejo odporni na botoks. Pri teh uporabnikih pride do tvorbe protiteles, ki preprečujejo delovanje botulinum toksina. Z uporabo novih prečiščenih preparatov botulinskega toksina brez primesi zmanjšamo možnost razvoja odpornosti. Pri uporabi najnovejšega botulinskega toksina Bocouture, ki ga uporabljamo tudi v Urbani Estetiki, v literaturi še ni opisanega primera razvoja odpornosti. 

Mit št. 5: Botoks lahko povzroči botulizem

Botulizem je redka sistemska bolezen, ki ima lahko resne posledice. Nastane zaradi toksina, ki napada živčevje in lahko povzroči mišično paralizo. Botoks (protein botulinski toksin), ki se uporablja za estetske namene, se odmerja v količinah, ki so nekaj tisočkrat nižje od tistih, ki lahko povzročijo botulizem, zato je njegova uporaba v estetski medicini izjemno varna. V posameznem pakiranju je količina botulinskega toksina tako majhna, da do pojava botulizma nikakor ne more priti niti ob napačni uporabi preparata.

Mit št. 6: Estetski kirurški posegi lahko popolnoma nadomestijo uporabo botoksa.

Kirurške tehnike pomlajevanja, kot sta kirurški dvig obraza in blefaroplastika, naslavljajo znake staranja povezane z odvečno kožo in ohlapnimi mišicami ter tkivom. Botoks deluje tako, da sprosti mišice, ki povzročajo nastanek gub povezanih z mimiko obraza, zato je tudi po kirurških pomladitvenih posegih še vedno pomemben in učinkovit del strategije v boju proti gubam. Večina zdravnikov svetuje nadaljevanje terapije. Uporaba botoksa okoli oči po blefaroplastiki lahko celo pripomore k hitrejšemu celjenju in boljšemu videzu brazgotine.